Opazujete svoj najboljši kader – zaposlene, ki so vas prevzeli že v izbornem postopku. Pravilnost izbire so potrdili z vestnim, uspešnim in učinkovitim delom. Vseskozi so delali več in bolje. Njihovo najpogostejše vprašanje je bilo: »Kaj lahko še storim?«, njihova najpogostejša trditev: »Bom, seveda«. A paradni konj, vlečni agregat organizacije, se prične nenadno ustavljati, kot bi mu primanjkovalo energije. Delo prične zastajati, zastavljeni roki niso izpolnjeni, občutek imate, da nekoč marljivemu zaposlenemu ni več mar za dobrobit podjetja. Kot dober vodja posežete po stimulaciji, a on želi dopust. Brez oklevanja mu željo uresničite, a po izkoriščenem dopustu sledi še večje razočaranje: učinkovitost je še manjša, zaposleni se v delu izolira, postaja ciničen in razdiralen. Sledi daljša bolniška odsotnost, na koncu pa pred vami stoji delavec z odpovedjo delovnega razmerja. Nekoč ponosen, prodoren posameznik je popolnoma tog in apatičen. Brez kančka emocionalnega naboja pove, da zapušča ne le organizacijo ampak celotno panogo.
Vsak delodajalec se je že kdaj znašel v podobni situaciji in se (četudi ne v celoti) vsaj deloma prepozna v zgoraj opisanem primeru. Verjetno vsakogar, tako delodajalce in strokovnjake za upravljanje s človeškimi viri kot izmenovodje, vodje obratov in ne nazadnje zaposlene ob takšnih primerih (četudi ne pride do končnega razpleta) okupirajo vprašanja, kot so: Kaj je narobe?, Kaj bi lahko naredil bolje?, Kako uspešneje motivirati – nagrajevati ali sankcionirati?, Kako regulirati? in najbolj bistveno Kako preprečiti tovrstno vedenje?
Odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja in mnogo več lahko pridobite v programu STRATEGIJA PREPREČEVANJA IZGORELOSTI NA DELOVNEM MESTU.
Pred vami torej stoji zaposleni, žrtev sprememb in tehnološkega razvoja, ki sta v sodobnih organizacijah spremenila njegov ustroj dela. Dejavniki tveganja so se iz neugodnih ergonomskih pogojev dela in fizioloških obremenitev prenesli na psihosocialne obremenitve, značilne za storilnostne dejavnosti. Posledice obremenitev so mnogotere in raznovrstne. Ena izmed eksponentno naraščajočih psihosocialnih tveganj modernega zaposlenega je izgorelost na delovnem mestu. Raziskovalci označujejo izgorelost kot največje poklicno tveganje 21. stoletja. Fenomen, mnogokrat zamenjan s sorodnimi koncepti ali celo prezrt, je po statističnih podatkih, brez večjih odstopanj od evropskega povprečja, prisoten tudi v Sloveniji. Izgorelost na delovnem mestu ne vpliva zgolj in samo na posameznika, ampak se po organizacijski strukturi širi kot virus. Učinki so lahko uničujoči (povečanje stroškov dela, absentizem, slabša uspešnost in učinkovitost, neželena »divja« fluktuacija). Izgorelost na delovnem mestu je tako kot večino tegob na obzorju, lažje, hitreje in ceneje preprečevati kot pa se soočati z odpravo njenih posledic. Pogoj za preprečevanje in upravljanje s tveganji, ki jih prinaša delovna izgorelost je prepoznavanje, razumevanje in opremljenost za soočanje s tovrstnimi stanjem. Slednje lahko dosežemo le skozi kombinacijo organizacijskih sprememb in izobraževanja posameznikov v organizaciji.
Namen programa je posameznika opremiti z orodji in veščinami za razumevanje, prepoznavanje in upravljanje z zaposlenimi, ki kažejo znake izgorelosti. Težišče programa sloni na preprečevanju izgorelosti na delovnem mestu. Prepoznavanje in preprečevanje izgorelosti bodo udeleženci spoznali na praktičnih, vsakodnevnih primerih delovne prakse. Program vključuje več situacijskih delavnic, na katerih bodo udeleženci preko izkušenjskega učenja pridobili praktične veščine za soočanje z izgorelostjo. Osvetlil bo ukrepe za preprečevanje izgorelosti na nivoju posameznika in organizacije ter predstavil konkretne ukrepe in primere dobrih organizacijskih praks.
Je izgorelost tudi za vašo organizacijo pereča tematika?
Ne odlašajte, stopite v stik z nami že danes in zahtevajte ponudbo!