Avtorji Eva Boštjančič, Nina Tomaževič, Jernej Jelenko.
“Vzporedno s staranjem prebivalstva razvitega sveta se na trgu delovne sile ustvarja potreba po podaljševanju delovne aktivnosti ter večji vključitvi starejših zaposlenih v organizacijsko okolje. Delovna neaktivnost starejših zaposlenih in politike zgodnjega upokojevanja uvrščajo Slovenijo na zadnja mesta delovne aktivnosti zaposlenih po izpolnjenem 55. letu starosti v Evropi. Razvoj delovnih organizacij in posledično nacionalne ekonomije bo v prihodnje pomembno odvisen od razumevanja načina doživljanja delovnega okolja s strani starejših zaposlenih, njihovih zmožnosti in posredno njihovih z delom povezanih pričakovanj.
Raziskati smo želeli dojemanje organizacijskega okolja, delovnega zadovoljstva, zavzetosti ter učinkovitosti med starejšimi zaposlenimi glede na spol, izobrazbo, področje, sektor dela in položaj. Sočasno smo želeli ugotoviti, ali obstaja razlika med dojemanjem delovnega okolja, zadovoljstva, zavzetosti in učinkovitosti med skupino starejših zaposlenih v primerjavi s skupino mlajših zaposlenih. V vzorcu je sodelovalo 1505 zaposlenih, med njimi 755 mlajših in 750 starejših zaposlenih iz 25 slovenskih organizacij (12 iz javnega sektorja, 13 iz zasebnega sektorja). Ugotovili smo, da med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi obstajajo razlike v zaznavi proučevanih konstruktov, tako kot v skupini starejših zaposlenih obstajajo razlike v zaznavah glede na njihov spol, položaj v organizaciji, stopnjo izobrazbe, področje dela in sektor (javni/zasebni) njihove delovne organizacije.
Rezultati pomembno prispevajo k zapolnitvi strokovne vrzeli proučevanja starejših zaposlenih in služijo kot pomemben vir informacij, tako za znanost kot za organizacijsko prakso. Zadrževanje starejših zaposlenih (tj. preprečevanje zgodnjega upokojevanja) in zaposlovanje oseb po dopolnjenem 55. letu starosti organizacijam omogočata večjo odpornost na izzive prihodnosti. Ker zmanjšujeta omejitvene dejavnike za gospodarsko rast, vplivata tudi na trg delovne sile ter sisteme socialne varnosti. Prav zato nista več zgolj stvar prihodnosti, temveč nuja sedanjosti”.
Navedeno iz zbornika povzetkov, str. 59/70.
